MOJ DNEVNIK ČREVESJA 10. DAN
10 LET GREHOV NE REŠIMO DESETIH DNEH
Vsak dan isto? Rutina. Red. Stalnice.
Uf, tele besede lahko opisujejo karkoli, samo ne mene. Tudi ostali soborci pritiskajo in želijo sprememb. Pa vendar, je moja pra babica vsako jutro jedla polento in mleko, vsak dan v tednu je imela praktično isto hrano. Živela je v polni moči do pet in osemdesetega leta. Čila in zdrava je samo zaspala. Kitajci jedo vse življenje za zajtrk congee (naš rižev poc) z fermentirano zelenjavo, z zelenjavo, ki je ostala od včerajšnjega kosila. Nenavadno za nas in presneto zdravo za prebavo. Japonci vsako jutro posrebajo miso juho. Oboje pogreje želodček, ustvari ogenj, ki požene energijo, fermentacija pa poskrbi za varovanje in ustvarja pravo gardo dobrih bakterij. Kaj je boljšega za začetek uspešnega dneva. Je res rogljiček vreden več? Ta, ki navsezgodaj zlepi in zapacka črevesje. Prekrije vse resice, pripravljene za absorpcijo hranil in prekrije vir naše sreče, torej neurotransmitorje in jim onemogoči proizvodnjo seratonina. Dvigne sladkor, da nam pogleda skozi ušesa in nam ohromi energijo. Mogoče smo navajeni nekih okusov, res je da tudi jaz pogrešam sir, smetano in sladkor, upam pa, da se bodo do konca dvainštiridesetih dni tudi okusi pomirili in spremenili. Na vsakem koncu sveta jedo popolnoma drugačno hrano in očitno je vse stvar navade.
Moje razsvetljene za danes je, da končno razumem, da je red za naše telo ena bistvenih komponent. Potem se neha boriti, neha paničariti. Evolucija mu je dala travmo lakote in ta je zasidrana v naših koreninah človeštva. Vsak izpuščen obrok, vsaka velika sprememba v kalorični vrednosti je za hormon leptin znak za pomanjkanje in zato nas zaščiti na nek način s tem, da se zniža. Znižanje leptina pa pomeni, da nimamo občutka lakote, ob tem pa upočasni izgorevanje maščob. Zato moramo jesti dovolj maščob, da se porablja in izgoreva tista, ki je v našem telesu. Nabira se samo od hidratov, sladkorja v kombinaciji s slabimi maščobami. Na dobrih maščobah delajo tudi metabolni hormoni z več moči.
Glede na svoje stanje; nisem imela resnih težav s prepustnostjo črevesja, pa se mi vseeno zdi, da mi vsak dan raste energija, zbujam se ob šestih in bolečine v žlički, kar je čisto tipičen znak jutranjega refluksa, počasi bledijo. Pot je še dolga, za polno počutje rabim tisti red, rutino in navado na hrano, ki mi daje moč, ne ki mi je všeč. Verjamem pa tudi, da ta želja še vedno izhaja iz čustvene potrebe, da s svojimi odvisnostmi hranim čustveno telo, to pa samo pomeni, da imam do ravnovesja in stabilnosti še kar nekaj pred seboj. Gradimo ritual zdravega življenja vsak dan. To je naša biografija!
Ariana
|