MOJ DNEVNIK ČREVESJA 19. DAN
OTROK JE VSAK DAN ISTO IN MISLI PREPROSTO
Dragi moj dnevnik, danes se počutim lahko, srečno, zdravo in prekipevam od polnosti vsakega trenutka. Vstala sem ob šestih zjutraj. UAV! To ni moja običajna ura, zadnje dni pa kar skačem iz postelje. Naj omenim, da sem ščitnični bolnik in za nas so jutra tista najnižja točka energije. No, vsaj do zdaj je bilo tako. Torej še en milni mehurček se je razpočil. Ni res, da moramo živeti brez energije, če nam nagaja ščitnica, ni res, da ne moremo shujšati. Res pa je, da se moramo za vse to veliko bolj truditi. Jaz lahko rečem, da se splača.
Da se vrnem k moji rutini. Ker je dan za vodo, naša naloga dneva, sem se res potrudila, da sem spila pol litra destilirane, tople vode. Ja, jaz pijem destilirano. V vrč pa dodam polarex, da mi ponovno zavrti in informira vodo, da ni mrtva. Raje bi imela sicer en dober filter, pa ga nimam in tako se izognem toksičnosti vode, ki pri meni pripotuje še po starih, svinčenih ceveh. Na morju imam pa Brita vrček in je tudi ok. Moja prijateljica si je po tem članku, ki smo ga že pred leti objavili v reviji O Osebnosti odplaknila ledvične kamne. Saj veste, da je to ena najhujših bolečin? No, ona je imela napade vsake štirinajst dni. Nabrala si je deževnico, jo prefiltrirala z ogljenim filtrom (najbolj enostaven filter) in se lotila pitja. Tri dni je hodila gor in dol po vrtu in zraven vsak dan spila deset litrov vode. Počasi, po požirkih. V vsak liter je dala še veliko žlico jabolčnega kisa. Preden je začela z vodo pa je spila en dl oljčnega olja s polovico limone. Čim se je usedla jo je začelo boleti. Z gibanjem je pomagala svojemu kamnolomu, da se je začel počasi premikati proti izhodu. Za nekaj dni je malo počila, ker to je vseeno kar naporna naloga in ponovila cel postopek. Jaz pijem vodo v ogromnih količinah zato, da dobi moj zdravnik veliko kvalitetne trombocitne plazme, ki mi jo potem vbrizga v koleno in mi zdravi artrozo. Pavi, da če pijem, je preparat bolj kvaliteten.
Vse to vemo, pa vendar pozabimo kako pomembno je za naše telo, da pijemo. Še posebej, če smo na neki dieti, na detoksu. Telo potrebuje veliko tekočine za predelavo in odplavljanje strupov. Karkoli hočemo odplaviti, lahko to naredimo z vodo. In danes je zjutraj že ob sedmih padel dež. Jaz in moj kuža pa sva tacala po lužah. Poleti tako lepo diši, ko dežuje. Pokvarilo mi je frizuro, me zmočilo do kože, pa vseeno vriskam od navdušenja. Res smo pozabili nahraniti svojega otroka. Nič ni narobe s tem, da smo otročji, da nam žarijo očke, če kaj ušpičimo, da smo preprosto igrivi. Ne razvajeno otročji, ampak igrivi, vedoželjni, zaupljivi (vsaj sebi moramo zaupati), … Da si dovolimo prestopiti kakšno črto reda, da nam domišljija poje in nas ne skrbi po cele dneva kaj nas čaka, kaj bo, če ne bo …
Še hranimo se rajši kot otroci. Jejmo, ko smo zares lačni. Mene ni nihče mogel prisiliti, da pojem en sam grižljaj, če nisem bila lačna. Kot otrok sem kar naprej jedla isto hrano in se je nisem naveličala. Danes moramo imeti tisoč receptov, da bi mogoče lahko naredili 42. dnevni program, ki bi nam resnično izboljšal življenje. Kdo je tukaj razvajen otrok? Mi vsi! Kar naprej postavljamo neke pogoje, jokamo česa vsega ne moremo, ne zmoremo, ne potrudimo se niti sami zase, s svojim nerganjem pa spravljamo v slabo volje še celo okolico. Aja, od otroštva imamo pa samo še travme. Pravzaprav živimo za te travme. Pa je res, da nam je ostalo samo še to? Meni ne. Jaz sem imela lepo otroštvo, ker mi moje glave ni mogel vzeti nihče. Otroške igrivosti mi ni moglo pokvariti nič. In gojim jo še danes.
Moj današnji dan je dobil nov moto:
Bodi otrok! Uživaj in veseli se kot otrok! Poslušaj se kot otrok! Imej svoje pravljične like, velike otroške sanje v katerih je mogoče vse; in vse se bo uredilo. Za zajtrk pa spet ovseni kosmiči, ki sem jih čisto vsak dan jedla kot otrok.
Ariana
|