MOJ DNEVNIK ČREVESJA 13. DAN
NAJ SE VAŠ TRUD NE RAZBLINI KOT MILNI MEHURČEK
Seveda, 13. dan je in kot zakleto me je popolnoma brez razmišljanja odneslo na tržnici do kruha. Sicer neglutenskega, eko, bio, … V glavnem, ni da ni, ampak mi imamo prepoved jesti škrob, ki obremenjuje naša črevca. S slabo vestjo sem se zavestno odločila, da grešim. Vse sem razložila prodajalki, ki me res ni videla že dva tedna in je bila prepričana, da kupujem kruh kje drugje. Naslednja namera je bil tatarski biftek. No, saj meso je dovoljeno, a ne. Medtem, ko mi je prodajalka veselo mazala mojo žemljo s tatarcem, sem tudi njej skesano povedala, da je to velik greh, da pa pošastno pogrešam neke malo bolj konkretne okuse. Strinjava se, da je pri dietah najhuje, da ješ pusto hrano (ni sirov, ni smetane, ni sladkarij …). Že sem držala v roki svojo slastno žemljo, ko mi je teta za slovo rekla, da se mi pa res vidi, kako dobro mi dene tale dieta. »Tako lepe kože še niste nikoli imela! Pa oči se vam tako svetijo in izgledajo čisto.«
In je dosegla svoje. KO sem prišla ven, sem moj sendvič vrgla v smeti. Če tako dobro izgledam pa res ne morem vsega pokvariti sem si rekla in šla domov srebat juhco.
V pomanjkanju okusov (beri smetanastih) sem si na piščančka začinjenega s karijem dala eno veliko žlico kondenziranega kokosovega mleka, še prej pa sem popekla par strokov česna. Božansko! Zdaj imam svoj nadomestek smetani in spet sem prebrodila eno krizo. S pomočjo prijazne gospe, ampak sem. Dobila pa sem tudi še en dokaz, da v bistvu skoraj vedno hranimo čustva. Takoj ko jih zadovoljimo pa nismo več lačni. Ni lepo, da sem vrgla v smeti hrano, ker me stara mama res ni tako učila, je pa moje dejanje vsaj malo opravičljivo.
Vse se je dobro izšlo v poskusu male goljufije. Lopov – jaz se je skesal in se postavil spet na pravo pot. Še toliko bolj, ko sem se zvečer posvetila še dnevni nalogi za pranje čustev. Ekologija misli, odpuščanje preteklosti in večna želja živeti v trenutku, kar nas dejansko razbremeni in naredi brez skrbi, brez bremen preteklosti in prihodnosti. Zdel se mi je eden boljših dni v teh dneh od kar sem začela z akcijo, pa čeprav je 13. dan, ki je očitno srečna številka. Zaspala sem z nasmeškom in občutkom zmage. Resnično se počutim vsak dan bolje in vsak dan bolj mi je všeč, da imam tudi tebe dragi dnevnik, saj šele tako ugotovim, da se kamenček po kamenček približujem dobrim navadam, dobrim občutkom z več energije, volje in nasmehov.
Ariana
|