Dragi dnevnik,

ker vem, da sem nemogoča, da potrebujem podporo, nekoga, ki mu lahko vse stresem in natresem in me samo posluša, sem se odločila, da boš to ti, ker okolica bi me bila verjetno kaj hitro sita.

Naj se predstavim. Sem čisti, eksemplarični primer za akcijo KLINIKA ZA ČREVESJE, čeprav do nedavnega tega nisem vedela. Ker, kdo bi si v resnici mislil, da moja čustvena nihanja izhajajo iz tistega grdega dela telesa, kjer se nabirajo kakci. Ok, že celo življenje imam ob vsakem stresu, natančno ob pol osmih zjutraj grozne bolečine v želodcu. To je moj kompas, ali sem dobro, ali me kaj resnično skrbi. In v tem obdobju me želodček opozarja, da moram nekaj spremeniti, se pomiriti. In sem si naredila čisto resen program. Da bo lažje, sem vanj povabila še vas, ker zase tako ne bi naredila nič. To je že ena pomembna ugotovitev!

ČE ne znate nič narediti zase, se oborožite z ljudmi, ki imajo podobne probleme in jim pomagajte. Zraven pa vse, kar priporočate drugim, delajte še sami. Saj veste, kot pri otrocih; zgled vleče. Tako vseeno naredite ogromno zase in za druge in občutek ob tem je ne dvojen, ampak fantastično neopisljiv. Na boljši način si težko dvigujete samopodobo! Ups, si jo dvigujemo!

Torej zdaj veste! Imam iste probleme kot večina vas, je pa res, da sem v mini prednosti. Imam znanje o vsem tem, saj se že leta ukvarjam z zdravjem, preventivo, o tem predavam, hodim na šolanja … To je moj poklic, ampak ne bom kovačeva kobila, sem pa le človek in zato sem tudi jaz včasih potrebna kakšne akcije, da se spravim v red.


1. Dan

Moja ocena bi bila čista nezadostna! Imeli smo cel kup krčev ob rojstvu tako velikega programa. Programerji so mi spili čisto vse živce in želodec mi je skoraj razneslo. Zato sem zamudila vse trgovine in si nisem skuhala kostne juhice. Zato sem si hitro izmislila še gumbek, ki bo od zdaj (zdaj za IT jevce je sicer zelo relativen), imajo pa še en stavek za čas: »Vse še bo!« Ob njem se mi pošteno dvigne pritisk. Se pa učim. NI vredno, da se jezim. Danes je še en dan, ker sem stvaritelj, pa lahko čas akcije zavrtim nazaj!In zato grem danes v trgovino, dam kuhat juhco z vso zelenjavo na 1 za osem ur in medtem mi niti ni treba biti doma. Zvečer jo bom pa že imela.

Uspela sem se prebiti do našega skladišča in dvigniti vse dodatke, ker vem, da brez njih ne bom zacelila in temeljito počistila z vsemi vzroki, predvsem pa si ne želim, da ob sami akciji obležim. Bolj kot smo zapackani, večje bodo reakcije in več podpore bomo dobili prav od I muno mešanice, ki sem si jo ravnokar zmešala s kokosovim mlekom.
Za kosilo sem si že organizirala ribice kar na tržnici. Spečejo mi jih na kokosovem olju ( mali privilegij, sicer pa na oljčnem) in zraven bo pečena tudi zelenjava. Juhico, sicer govejo pa dobim od svojega brata, ki jo pripravlja točno tako, kot moja mami in, ker dela v gostilni imam spet en privilegij.

V resnici si moramo vsi malo pomagati in si prilagoditi zadeve. Resno! Izkoristite okolico in naj vam bo v pomoč.
Če ste v službi, kjer imate menzo, si dajte tam skuhati juhico, ali pa jo vsaj prinesite in naj jo imajo tam za vas. Navdušite v službi še druge in v vaši mali kuhinji boste vsi jedli po našem načrtu.NO, oksidativni stres sem si že izmerila ( Nirvana Fitness na vajah prvi dan). Rezultat: Ne gre mi tako zelo slabo. Zdržala sem 50 sekund. To pomeni, da vsaj moje redne dihalne vaje malo pomagajo, da nisem čisto zakisana, brez kisika in polna strupov. Si čestitam!!! In vsem dajem za preverit njihovo oksidacijo. Jaz sem narejena tako, da kar se naučim, takoj naučim še sto ljudi okoli sebe.Zvečer sem tudi čisto zares prebrala nalogo (ne je spregledati, ker je in bo vsak dan na prvem mestu v našem dnevu in z njo bomo poskušali vplivati na naše obnašanje, vzorce, čustvene odzive in speljati vzorce v nova korita), ter si postavila prioritete.

1. Držim se programa in nimam izgovorov zakajbne zmorem!!!
2. Hodim spat ob 22.30 -23.00 (sicer hodim spat po polnoči)
3. Zjutraj naredim vaje za koleno (sem tik po operaciji)
4. Hodim vsak vikend na svoj raj na zemlji (parcelo na morju) in samo berem, brez
računalnika in telefona).

Izjema je, da pišem svojemu dnevniku. Ura je zgodaj zjutraj in po temle pisanju, grem z veseljem v nov dan, čeprav mogoče ne bo idealen.

P.S.Dragi dnevnik, upam, da te ne motijo preveč moje slovnične napake. Nimam časa, da se lektoriram, zato sem se odločila, da dam prioriteto bolj pomembnim nalogam v svojem življenju. Posebno opravičilo moji lektorici Juditi in vsem slavistom tega sveta.
Ariana