MOJ DNEVNIK ČREVESJA 16. DAN
LAŽNIVI KLJUKEC IN MASKE, KI JIH MORA PRENAŠATI
Smo močni, ambiciozni, ustrežemo vsem in v vsem. Kje pa smo v resnici? Kdo smo v resnici? Glede na to, da je naša akcija čiščenje črevesja, izboljšanje počutja, zdravje, odprava celega kupa težav; prav zato je zelo pomembno kako sami sebe preskeniramo. Kako resno jemljemo klic na pomoč, ki prihaja iz nas samih iz našega telesa. Ali se sploh kdaj vprašamo od kod izhaja naše počutje? Zakaj nas boli glava? Zakaj ne dela več ščitnica? Ob misli na laži, ki smo jih danes dobili servirane v premislek me najbolj skrbijo laži in prevare samega sebe. Po moje se vse začne in konča pri nas. Če ne moremo izgovoriti, povedati in skomunicirati svojih misli, čustev in dejanj je na udaru ščitnica. Če v sebi držimo vso nakopičeno žalost zbolimo za rakom dojk ali pljuči; nemški onkolog je dokazal, da za čisto vsakem raku tičijo tudi čustveni vzroki. Bil je tako prepričan, da se je bil pripravljen odreči doktorske licence, če se je zmotil.
Nas pa skrbi samo to, katera tabletka nas bo po bližnjici pripeljala do takojšnjega rezultata. V tej akciji nas je le malo, ki vztrajamo, ki razumemo, da je vsak kamenček važen, vsak pojeden sladkor pot nazaj, da z vsakim koščkom glutena zopet nahranimo kandido, da brez L – GLUTAMINA ne bomo nikoli zacelili luknjic v črevesju in da je teh kratkih 42 dni najmanj kar si naše telo zasluži.
Naredila sem kratek test in vsakega, ki sem srečala, tudi branjevko na tržnici, poštarja in tri naključne sprehajalce psov, pa še cel kup sodelavcev, prijateljev in znancev sem vprašala po nekaj osnovnih znakih, pri katerih je črevesje bistvenega pomena. Od triindvajsetih je bil samo en gospod (ima svojo zdravo trgovinico in resnično je 200% dobro), ki ni imel niti enega znaka slabega črevesja. Pa še on je nekoč zapadel v res hudo obliko depresije in od takrat dalje se je začel tudi spreminjati. Njegove prioritete niso bile več letanje za čimveč denarja, večji in večji avto, počitnice na Havajih, hišo v Rožni dolini …, začel se je ukvarjati sam s sabo. Življenje ga je spravilo v kot. Imel je samo eno izbiro. Ali spremeni vse in vrže v taisti kot vse lažne vrednote, posluša svoje izmučeno telo ali pa preprosto prepusti psihiatrom, da ga za vse večne čase priklenejo na anti depresive.
Danes žari in je srečen. Je zelenjavo in včasih kako ribico, na soncu je celo poletje, pije čaj in stisnjene sokove, pozimi si kuha kostno juho in jo je vsaj tri mesece, za zajtrk pa še iz otroštva najraje skuha ovsene kosmiče. Za njega to ni nobena dieta, tako živi.
In zato, dragi dnevnik, bom od danes dalje naredila dnevnik tudi za vse druge, ker vem, da me ti držiš nad vodo takrat, ko se hočem pošteno prelisičiti, ko sama sebi lažem, da sem ok in da tega ne potrebujem. Res pozivam vse, da začnete pisati, da se za vsako kronično bolečino, nelagodje, pomanjkanje energije resno pogovorite sami s seboj. Življenje je več, kot ustrezanje drugim, večno nezadovoljstvo in razočaranje nad samim seboj. Veliko več, kot nekoristna uteha, ki jo najdemo v hrani in precej več, kot lahko kupimo. Samo otresimo se pričakovanj in sledimo sebi in ne svojemu nizkemu seratoninu. Če vam ga primanjkuje, če vas vleče k tlom, če so vaši dnevi sivi, se držite programa še naprej, vmes pa namesto anti depresivov poskrbite za veliko gibanja, za veliko sonca in če res ne gre drugače, vsaj za zvečer pojejte dve žlici naše mešanice Good Night, ki vam da toliko seratonina (5HTP), da boste v miru in sproščeno zaspali. Noč je tista, od katere je odvisno kako se bomo zbudili. Utrujeni, potrti ali polni energije in v pričakovanju sončnega dne.
Ariana
|