MOJ DNEVNIK ČREVESJA 9. DAN
ZRCALCE, ZRCALCE NA STENI POVEJ
Nepričakovano te vedno vrže iz tira. Res je, da me je na začetku te akcije bolel želodec, tudi kakšna kilica manj pred poletjem bi mi prišla prav, pa zdravo prehranjevanje in detox mi res ne škodi in na pravi način mi prinese veliko dobrobiti. Vse ostale težave, ki jih lahko eliminiramo z našo kliniko za črevesje pa sem črtala. Glede na to, da sem sama izbrala teme za emocionalni trening, katere se mi zdi, da velika večina prešprica, seveda tudi sama vsak dan naredim domačo nalogo. Ne trdim, da so mi te naloge spremenile moj pogled, ker mi je psihologija tako rekoč eden izmed mojih CV opisov. Je pa tudi res, da v zadnjih mesecih res delam na stopetdesetih področjih, da so moje nadledvične komaj aktivne, da me je stres že nekajkrat spravil na kolena in mi ščitnica komaj še diha. Vse to skupaj pomeni tudi, da se zbujam v siva jutra, pa naj še tako sije sonce. Da me skrbi, da komaj še verjamem v karkoli, da sem se po vseh pretresih zaprla, zagradila, distancirala od svojih čustev. In če ne čutiš, ne boli. Vem, da smo obljubili že v samem začetku, da je program narejen tudi za vse črnoglede, za vse, ki jim čustva nihajo od Triglava do najbolj črnih globin marianskega jarka. Da s tem, ko urejamo stanje črevesja, odpravljamo tudi depresijo.
Nisem pa vedela, da se to nanaša tudi name. Moj pogled v zadnjih desetih dneh je drugačen!!! Tako zelo drugačen. Spet se čutim. Enostavno je začelo čisto počasi, komaj opazno izza oblakov sijati sonce. V moje življenje se vsak dan, čisto mimogrede prikrade nek nov zagon. Novi ljudje, drugačni od tistih prej. Spet sem se srečala s svojo kreativnostjo in včeraj sem se spet videla. Kdo sem in kaj sem. Videla sem svoj nasmeh in ponovno dobila veljavo v svojih očeh. Vredni, dobri, sposobni, lepi, pametni …, smo samo toliko kolikor se cenimo sami. Nihče drug nam ne more dvigniti glave, zato je super, če tega ne iščemo in ne zahtevamo od drugih. To ne pomeni, da ima kdorkoli pravico gaziti po naši samopodobi in seveda je lepo, če nam kdo tu in tam da kakšen lep poklon, največ pa lahko naredimo sami. Zato se tudi reče samopodoba in v tem res ne vidim, da res potrebujemo potrditve, drugo mnenje, nekoga, če imamo pa sebe. Nihče nima popolnega otroštva, praktično vsi imamo neke travme, je pa na nas ali se bomo s tem prestrašenim otrokom sooočili sami ali čakali druge in ostali razočarani. Veliko, veliko pa nam pri tem delu pomaga naša lastna kemija. Vsakič, ko izvem nekaj novega o delovanju našega telesa sem očarana na kaj vse so mislili, ko so nas delali. Eden izmed naših, meni najbolj fascinantnih delov so možgani, proizvodnja neurotransmitorjev in njihov vpliv na naše odločitve, čustvovanje, voljo in nenazadnje na naš pogled nase. Kaj ima vse to s kliniko za črevesje? S tem, ko se počasi lušči, celi in čisti naše črevesje, lahko zadiha tudi proizvodnja seratonina, ki nastaja v črevesju. S tem pa se spremenijo sivi dnevi v sončne, mi postanemo srečnejši, samozavestnejši, bolje naravnani. Tako kot se odzivamo od znotraj, tako na nas in do nas deluje okolica. Svet se nenadoma lahko spremeni v čudovit, mavrični pogled ali pa ostane črn, neprijazen. Še en vzrok več, da se za vedno odpovemo slabim navadam in užijemo svet čustev v najlepših barvah. Kar se mene tiče lahko vse življenje pijem kostno juho, jem congee in jemljem celo naročje dodatkov.
Vse, ki so na antidepresivih pozivam k temu izzivu. Življenje je vredno veliko več, kot ga včasih vidimo. Res, svet je lep! Ljudje so dobri. MI smo edinstveni! Vsak zase je vreden, da živi polno življenje, da si piše najboljšo biografijo.
Ariana
|